Spletni učbeniki, gradiva za učenje in inštrukcije
Spletni učbeniki, gradiva za učenje in inštrukcije
Soli so ionske spojine, ki nastanejo ob nevtralizaciji kislin in baz. Sestavljene so iz pozitivno nabitih kationov in negativno nabitih anionov, zato so kot celota električno nevtralne. Soli uporabljamo vsak dan – od kuhinjske soli (natrijev klorid), ki je nepogrešljiva v vsaki kuhinji, do različnih soli, ki jih najdemo v industriji. Soli so kemijske spojine, …
Difuzija pomeni premikanje molekul iz območja, kjer je njihova koncentracija visoka, proti območju, kjer je nižja. Dogaja se v plinih, tekočinah in tudi v trdnih snoveh. Ta pojav lahko na primer opazite, ko kapljica barvila pade v vodo in se enakomerno razprši. V kemiji in biologiji je difuzija pomembna, saj omogoča enakomerno porazdelitev snovi brez …
Kovinska vez nastane, ko se prosti elektroni gibljejo skozi mrežo pozitivno nabitih kovinskih ionov. Zaradi tega gibanja imajo kovine lastnosti, kot sta visoka električna prevodnost kovin in odpornost proti lomljenju tudi pri večjih obremenitvah. Kovine so izjemno uporabne, ker so trpežne, odlično prevajajo elektriko in so plastične (duktilne). Vse to omogoča kovinska vez med njihovimi …
Vsaka kemijska reakcija vpliva na okolico, saj energija med reakcijo prehaja. Pri eksotermni reakciji se toplota sprošča, zato se okolje segreva. Nasprotno pa endotermna reakcija toploto iz okolice absorbira (veže), kar pomeni, da se okolje ohlaja. Ali energija pri kemijski reakciji nastaja ali se porablja, je odvisno od vezi med delci. Če pri reakciji nastajajo …
Snov je v različnih agregatnih stanjih, ki se razlikujejo glede na razporeditev delcev in količino energije. Štiri osnovna agregatna stanja, s katerimi se srečujemo vsak dan, so trdna snov, tekočina, plin in plazma. Oglejmo si njihove značilnosti in fazne prehode. Trdne snovi ali trdnine ohranijo svojo obliko in prostornino. Tekočine ali kapljevine tečejo in zavzamejo …
Kinetika, ali bolj natančno kemijska kinetika, preučuje hitrosti, s katero potekajo kemijske reakcije. Medtem ko termodinamika pove, ali se reakcija sploh lahko zgodi, kinetiko zanima, kako hitro do te reakcije pride. Kemijsko kinetiko imenujemo tudi reakcijska kinetika. Z učenjem kinetike boste razumeli, kateri dejavniki vplivajo na hitrost reakcij, in kako lahko te hitrosti prilagodite. Znanje …
Kemijski poskusi so odličen način, da si ogledate kemijo v akciji! Pripravili smo različne vrste eksperimentov, od mešanja vsakdanjih predmetov do opazovanja neverjetno zanimivih kemijskih reakcij. Ko izvajamo kemijske poskuse, med sabo kombiniramo različne snovi in opazujemo rezultate. Spremljamo na primer spremembo barve in temperature. Ste vedeli, da lahko kemijski poskus ustvari novo snov? Ko …
Kemijski element je najosnovnejša oblika snovi, ki je s kemijsko reakcijo ni mogoče razgraditi v enostavnejšo snov. Vsak element je sestavljen iz atomov z enakim številom protonov v jedru, kar je edinstvena lastnost, ki določa atomsko število elementa. Ali veš, da je trenutno znanih 118 elementov? Ti kemijski elementi so osnovni gradniki vesolja. Od kisika, …
Žlahtni plini, včasih imenovani inertni plini, imajo svojevrstno mesto v periodnem sistemu. Žlahtni plini, med drugim helij (He), neon (Ne), argon (Ar), kripton (Kr), ksenon (Xe) in radon (Rn), so znani po tem, da nimajo barve, vonja in okusa. So nevnetljivi, zato so v standardnih pogojih izjemno stabilni. V preteklosti so bili žlahtni plini uvrščeni …
Vabljeni! Danes bomo govorili o izotopih v kemiji. Ogledali si bomo izotop torija, raziskali razlike med stabilnimi in radioaktivnimi izotopi ter preučili, kakšne so lastnosti izotopov. Raziskali bomo tudi izotop vodika in radona. Odkrili boste, zakaj so izotopi v kemiji nepogrešljivi, kakšna je razlika med radioaktivnimi in stabilnimi izotopi ter kakšna je praktična uporaba izotopov, …
Ali ste se kdaj vprašali, zakaj je med lepljiv, voda pa hitro odteče? Razlog tiči v medsebojnem delovanju molekul, ki ga imenujemo medmolekulske sile ali sile med molekulami. Privlačne sile med molekulami so: Van der Waalsove sile, dipol-dipolne sile, vodikove vezi in ion-dipolne sile. Sile med molekulami oblikujejo lastnosti snovi, kot so tališča in vrelišča, …
Ste se kdaj vprašali, zakaj olje plava na vodi ali zakaj se določene snovi raztopijo v vodi, druge pa ne? Za temi vsakodnevnimi ugankami stoji polarnost molekul. Polarnost molekul je osrednjega pomena za razumevanje interakcij med molekulami. Na to, kako se molekule povezujejo med seboj, vplivajo številni dejavniki, kot so elektronegativnost, dipolni moment in medmolekularne …