Kemijske vezi so kot lepilo, ki drži atome skupaj in tvori najrazličnejše snovi, ki jih vidimo okoli sebe. Dobro poznavanje kemijskih vezi je pomembno za srednješolce pri razumevanju osnovnih in naprednejših kemijskih idej. V tem priročniku bomo spoznali različne vrste kemijskih vezi, kako nastanejo in zakaj so pomembne v kemiji in našem vsakdanjem življenju. Vrste …
Kemija
Topilo: kako ločimo polarna, nepolarna in organska topila v kemiji
Ko sol raztopite v vodi, nastane bistra raztopina, medtem ko se olje in voda ne pomešata. Ti vsakdanji primeri pokažejo, kako različno lahko topila delujejo na snovi. Topilo je tekočina ali snov, ki raztaplja topljenec, pri tem nastane raztopina. V nadaljevanju boste izvedeli več o različnih vrstah topil – polarna, nepolarna, organska ter polarna protična …
Ogljik v kemiji: zgradba, vezi in alotropi
Ogljik je eden najbolj edinstvenih elementov v naravi, saj je osnova za milijone spojin – od grafita v svinčniku do sladkorja, ki ga zaužijemo vsak dan. Lahko mu rečemo tudi “kralj elementov”. Njegova izjemna sposobnost povezovanja z drugimi atomi in celo samim seboj omogoča, da je v kemiji nenadomestljiv. V učnem priročniku za kemijo bomo …
Kaj je molekula: osnove kemije s praktično razlago
Molekula—skupina dveh ali več med seboj povezanih atomov, ki tvorijo osnovni gradnik snovi. Molekula je na primer voda, njena molekulska formula pa je $H_2O$. Molekule so prisotne povsod—od kisika ($O_2$) v atmosferi do glukoze ($C_6H_{12}O_6$), ki našim celicam zagotavlja energijo. Molekule so osnova kemije, in hkrati življenja. Najprej bomo pojasnili, kaj je molekula, in kako …
Substitucija: nukleofilna, elektrofilna in radikalska substitucija v kemiji
Substitucija je kemijska reakcija, pri kateri se atom ali skupina v molekuli zamenja z drugim atomom ali skupino. Substitucija je pomembna pri sintezi zdravil, polimerov in drugih spojin, ki jih uporabljamo vsak dan. Z reakcijo substitucije lahko spremenimo kemijsko strukturo spojine, kar se pogosto uporablja pri proizvodnji nekaterih vrst antibiotikov. V spletnem učbeniku boste spoznali …
Aldehidi: poimenovanje, lastnosti in kemijske reakcije
Ste vedeli, da so aldehidi odgovorni za značilen vonj po mandljih? So tudi konzervansi, ki jih najdemo v številnih izdelkih. Zaradi značilne zgradbe in reaktivnosti se aldehidi, kot sta aldehid ocetne kisline in formaldehid, uporabljajo v aromah, dišavah in celo v pomembnih bioloških ciklih. V učnem priročniku boste izvedeli več o tem, kaj aldehide ločuje …
Estri in estrska vez: zgradba, uporaba ter poimenovanje estrov
Estri so vsepovsod okoli nas – od sladkega vonja banan do materialov, ki sestavljajo plastiko. Estri spadajo med organske spojine in nastanejo v reakciji med kislino in alkoholom. Uporabljamo jih tako v laboratoriju kot v vsakdanjih izdelkih. V učbeniku za kemijo, ki je pred vami, bomo raziskali, kaj je ester, kako je zgrajen, kaj je …
Ketoni v organski kemiji: od propanona do heksan-3-ona
Ste vedeli, da ketone najdete v odstranjevalcu laka za nohte? Ketone srečate tudi v sadežih, kot je malina, kjer so nosilci omamnega vonja in okusa. Aceton, glavna sestavina odstranjevalcev laka, je pravzaprav najpreprostejši keton. Ketone najdemo v mnogih vsakdanjih izdelkih, kot so topila, parfumi in polimeri. Prisotni so tudi v našem telesu, in sicer kot …
Karboksilne kisline v kemiji: od metanojske do etanojske kisline
Če ste že kdaj zavohali kis ali pokvarjeno maslo, ste spoznali značilne predstavnice karboksilnih kislin. Med pogoste karboksilne kisline sodita ocetna kislina, zaradi katere je kis kisel, in maslena kislina, ki pokvarjenemu maslu daje značilen vonj. Osnovna zgradba vseh karboksilnih kislin je karboksilna skupina (-COOH), ki vpliva na lastnosti in reaktivnost karboksilne kisline v kemijskih …
Adicija: elektrofilna in nukleofilna adicija ter hidrogeniranje
Ste se kdaj vprašali, kako iz rastlinskega olja nastane margarina ali kako se izdelujejo plastični izdelki? Ogromno teh vsakodnevnih sprememb poteka preko kemijskih reakcij, ki jih imenujemo adicija. Pri adiciji se manjše molekule združijo v večje. Med polimerizacijo na primer nastanejo plastika in drugi polimeri, hidrogeniranje pa tekoča olja spreminja v trdne maščobe, kot je …
Kaj je izomerija: verižni, položajni, geometrijski ter optični izomeri
Predstavljajte si dve spojini z enakim številom atomov, vendar ena diši po pomarančah, druga pa po limonah. Do te razlike pride zaradi izomerije—ko imajo molekule enako molekulsko formulo, a različno zgradbo. Zaradi strukturnih sprememb imajo izomeri različne kemijske in fizikalne lastnosti, podobno kot sta različna vonja pomaranče in limone. Izomere delimo v dve glavni kategoriji: …
Ogljikovodiki: alkani, alkeni, alkini in ciklični ogljikovodiki
Ogljikovodiki so organske spojine, sestavljene iz ogljika in vodika, ki so osnova za mnoge industrijske materiale in goriva. Molekule ogljikovodikov lahko tvorijo verige ali obroče, odvisno od vrste vezi med ogljikovimi atomi. Ogljikovodiki imajo enojne, dvojne ali trojne vezi med atomi ogljika, kar vpliva na njihovo zgradbo in lastnosti. Na podlagi teh vezi ločimo tri …