Kaj je avtizem in kaj starši najpogosteje najprej opazijo? V tem zapisu je predstavljenih 7 zgodnjih znakov – na primer izogibanje očesnemu stiku ali nezanimanje za igro z vrstniki –, ki se lahko pojavijo pri majhnih otrocih. Če niste prepričani, ali otrokovo vedenje odstopa od običajnega razvoja, vam bo ta prispevek v pomoč pri prepoznavanju morebitnih odstopanj. Če vas bolj zanimajo simptomi ADHD pri odraslih – kot so nemirnost, slaba zbranost in impulzivne odločitve, ki vplivajo na odnose, delo in vsakdanje življenje –, si oglejte še ta članek.
Potrebujete osnovno razlago? Tukaj je kratka opredelitev, kaj pomeni motnja avtističnega spektra:
🟠 Motnja avtističnega spektra je razvojna motnja, ki vpliva na komunikacijo, socialne odnose in vedenje.
🟠 Zgodnji znaki pogosto vključujejo pomanjkanje očesnega stika, zakasnjen razvoj govora in ponavljajoče se gibe.
🟠 Izraz “spekter” pomeni, da se težave in potrebe posameznikov razlikujejo – od blažjih do izrazitejših oblik.
🟠 Otroci z motnjo avtističnega spektra se lahko zelo različno odzivajo na zvoke, dotike, spremembe rutine ali družbene situacije.
🟠 Zgodnja obravnava pri pediatru ali terapevtu lahko bistveno pripomore k razumevanju otrokovih težav in njegovemu nadaljnjemu razvoju.
Kako prepoznati avtizem
Avtizem oziroma motnja avtističnega spektra se začne v zgodnjem otroštvu in vpliva na način, kako otrok komunicira, razume okolico, se giblje in odziva. Nekateri otroci z avtizmom ne govorijo, drugi sicer govorijo tekoče, vendar ne prepoznajo družbenih namigov ali pogosto ponavljajo besede in stavke. Veliko otrok je občutljivih na glasne zvoke, določene vonjave, teksture in spremembe okolja.
Beseda »spekter« pomeni, da avtizem nima enotne oblike – pri nekaterih je izražen zelo izrazito, drugi pa lahko živijo samostojno in skoraj brez pomoči.
Znaki se pogosto pokažejo pred tretjim letom starosti. Otrok se morda ne odzove, ko ga pokličete, ne vzpostavi očesnega stika ali ne sodeluje pri skupinski igri. Mogoče zamuja pri razvoju govora ali pa izgubi veščine, ki jih je že imel. Vse to so opozorilni znaki, ki še ne pomenijo nujno avtizem, vsekakor pa so razlog, da poiščete strokovni nasvet.
Znak 1: Pomanjkanje očesnega stika
Pomanjkanje očesnega stika je eden najzgodnejših znakov, ki jih starši običajno opazite. Dojenčki med hranjenjem ali pestovanjem običajno gledajo v obraz. Če vaš otrok tega ne počne, se izogiba pogledu ali ga sploh ne vzpostavi, je to lahko zgodnji znak avtizem.
Tudi kasneje, kot malčki, se otroci z motnjo avtističnega spektra pogosto ne odzovejo z očesnim stikom pri igri, pogovoru ali poslušanju. To lahko vpliva na povezanost z vami in vsakodnevno komunikacijo. Očesni stik sam po sebi še ne potrdi diagnoze, vendar pogosto nastopa skupaj z drugimi znaki, zato ga je smiselno upoštevati.
Znak 2: Zakasnjen govor ali popolna odsotnost govora
Zakasnjen razvoj govora ali popolna odsotnost besed je pogost znak, ki ga starši najprej opazijo. Otroci z motnjo avtističnega spektra lahko začnejo govoriti precej pozneje kot vrstniki ali pa sploh ne razvijejo govora. Nekateri nekaj besed že uporabljajo, nato pa jih nenadoma prenehajo izgovarjati.
Pri dojenčkih lahko opazite, da ne brbljajo ali ne posnemajo vaših zvokov. Pri starejših otrocih je mogoče, da ne uporabljajo besed, kot sta »mama« ali »adio«, takrat ko bi to običajno že pričakovali. Govor, če se razvije, je lahko nenavaden – otrok pogosto ponavlja enake fraze ali izgovarja besede, ki jih sliši od drugih, ne da bi jih uporabil v svojem kontekstu.
Namesto da bi otrok prosil za igračo ali pijačo, vas lahko prime za roko in vas odpelje do želenega predmeta. Nekateri otroci razumejo, kaj jim govorite, vendar ne odgovarjajo z besedami, četudi jih znajo izreči.
Zakasnjen govor še ne pomeni nujno avtizem, vendar gre za enega najpogostejših zgodnjih znakov. Če otrok pri dveh letih še ne govori ali izgubi že osvojene besede, se posvetujte s pediatrom. Zgodnje odkrivanje lahko pomaga določiti, kakšno pomoč otrok potrebuje. Govorna terapija je pogosto ena prvih oblik podpore.
Znak 3: Nezanimanje za ljudi
Otroci z avtizmom se pogosto že v najzgodnejšem obdobju izogibajo družbi. Ne iščejo stika z drugimi otroki ali odraslimi, ne spremljajo, kaj počnejo drugi, in se ne vključujejo v skupinsko igro. Morda jih pokličete po imenu, pa se ne odzovejo – čeprav z njihovim sluhom ni nič narobe. Takšno vedenje najbolj izstopa pri skupinskih dejavnostih, obiskih prijateljev ali na družinskih srečanjih.
Znak 4: Ponavljajoči se gibi
Značilno za otroke z motnjo avtističnega spektra je ponavljanje enih in istih gibov. Opazite lahko mahanje z rokami, zibanje, vrtenje okoli sebe ali ritmično udarjanje predmetov. Takšni gibi jim pogosto pomagajo pri umirjanju ali pri soočanju z nenavadnimi ali nepredvidljivimi situacijami. Včasih jih ponavljajo, kadar so razburjeni, drugič preprosto zato, ker jim dajejo občutek varnosti.
Znak 5: Močna navezanost na predmete ali rutine
Pri otrocih z avtizmom se pogosto pojavi intenzivna navezanost na določen predmet, temo ali zaporedje dejavnosti. Igrajo se vedno na enak način, brez sprememb. Že manjše odstopanje – na primer premik predmeta ali sprememba poti do vrtca – lahko povzroči hudo stisko. Ta potreba po nespremenjenosti in ponovljivosti vpliva na vsakdan in pogosto obremeni tudi družinsko dinamiko.
Znak 6: Nenavadni odzivi na dražljaje
Otroci z avtizmom se lahko zelo intenzivno odzivajo na zvoke, svetlobo, vonjave ali dotike. Morda si pokrivajo ušesa ob vsakdanjih zvokih, ne prenesejo določenih tkanin ali se umikajo iz močno osvetljenih prostorov. Drugi pa iščejo močne občutke – stiskajo se, se zaletavajo v pohištvo ali iščejo fizični pritisk. Takšni odzivi kažejo na posebnosti v predelavi senzoričnih informacij, ki so značilne za motnjo avtističnega spektra.
Znak 7: Pomanjkanje posnemanja in simbolne igre
Večina malčkov spontano posnema okolico – maha v slovo, se igra, da telefonira, ali »nahrani« plišasto igračo. Otrok z avtizmom teh oblik igre pogosto nima. Namesto tega en predmet vrti, razvršča ali ga uporablja vedno enako. Redkeje opazuje in posnema vedenje odraslih ali vrstnikov, zaradi česar njegova igra pogosto odstopa od tiste, ki jo pričakujemo pri otrocih njegove starosti.
Kdaj se posvetovati s strokovnjakom
Če pri otroku opazite katerega od teh znakov, se čim prej pogovorite z izbranim pediatrom ali licenciranim terapevtom. Ne odlašajte – zgodnje presejanje vam lahko da jasnejšo usmeritev. Pri tem pomagajo razvojni seznami in orodja, kot je M-CHAT, ki strokovnjaku olajšajo odločitev za napotitev. Tudi če niste povsem prepričani, je dobro, da postavite vprašanja. Kratek pogovor vam lahko pravočasno odpre pot do prave podpore. Za začetek terapije ali svetovanja diagnoza ni pogoj.
Kako se avtizem kaže v različnih obdobjih
Značilnosti avtizma se z razvojem spreminjajo. Dojenčki lahko redkeje vzpostavljajo očesni stik ali se ne odzovejo na govor. Malčki ne mahajo, ne kažejo s prstom in ne spregovorijo, ko bi to bilo pričakovano. Lahko jih prevzame vrtenje predmetov ali pa jih že najmanjša sprememba v rutini močno vznemiri. V predšolskem obdobju je pogosto prisotna igra brez vključevanja drugih otrok ali govor, pri katerem se ponavljajo iste besede.
Kasneje postanejo določene značilnosti bolj očitne – predvsem v družabnem okolju. Otroci v šolskem obdobju imajo lahko težave pri skupinskem delu, v glasnih učilnicah ali pri razumevanju mimike in izraza obraza. Nekateri ne razumejo šal, prispodob ali sarkazma. Lahko so izjemno napredni na enem področju, hkrati pa zaostajajo pri osnovnih vsakdanjih nalogah.
Pri mladostnikih se lahko avtizem izrazi drugače. Nekateri razvijejo strategije za lažje delovanje v okolju, drugi pa postanejo bolj umaknjeni vase ali anksiozni. Prilagajanje spremembam ali družbeni pritisk, da se »prilegajo«, pogosto povečata obremenitev. Potrebe se z odraščanjem naravno spreminjajo, zato je pomembno, da se ob tem prilagaja tudi podpora.
Deklice in avtizem: pogosto spregledani znaki
Znaki, ki jih zlahka opazimo pri dečkih – kot so ponavljajoči se gibi ali zakasnjen govor – so pri deklicah pogosto bolj prikriti. Mnoge govorijo pravočasno in dobro posnemajo vedenje vrstnikov, zaradi česar jih okolica ne zazna kot otroke z avtizmom. Temu pravimo maskiranje – navidezno prilagajanje, ki skriva težave pri komunikaciji in obdelavi dražljajev.
Deklice so lahko tihe, zadržane in redko sprožajo težave v okolju, zato jih odrasli pogosto vidijo kot zgledne in neproblematične. Mnoge se zelo navežejo na eno prijateljico ali pa kažejo močno zanimanje za živali, domišljijske svetove ali zbirke. Ker ti interesi ne izstopajo, jih odrasli pogosto ne prepoznajo kot znak avtizma.
Posledično so številne deklice diagnosticirane pozneje ali napačno – pogosto z anksioznostjo ali ADHD. Starši in učitelji lahko opazijo čustveno izčrpanost ali pogoste izbruhe, ne da bi razumeli, od kod izvirajo. Če deklice ne prejmejo ustrezne podpore pravočasno, so lahko dlje časa pod notranjim pritiskom. Pomembno je, da ne ocenjujete zgolj zunanjega vedenja, ampak se vprašate, kaj se z otrokom v resnici dogaja.
Kako poteka življenje po diagnozi
Diagnoza avtizma vam omogoči jasnejši vpogled v otrokove potrebe. Odpre dostop do terapij, podpore in izobraževalnih strategij, prilagojenih posamezniku. Sodelujete lahko z logopedom, delovnim terapevtom ali strokovno skupino v šoli. Namen podpore ni »popravljati« otroka, temveč mu omogočiti, da razvije svoje veščine, se izraža in se počuti varnega.
Po postavitvi diagnoze boste najverjetneje sodelovali s koordinatorjem obravnave ali razvojnim pediatrom. Skupaj boste pripravili načrt, ki lahko vključuje zgodnjo obravnavo, prilagoditve v šolskem okolju ali podporo staršem. Otrokom pogosto pomagajo vizualni urniki, senzorični pripomočki ali socialne zgodbe, ki jim olajšajo vsakdan.
Ob diagnozi se lahko pojavijo skrbi, vendar mnogi starši občutijo tudi olajšanje, ker končno vedo, kaj se dogaja. Diagnoza ni oznaka – je pripomoček, ki omogoča dostop do prave podpore. Vsak otrok z avtizmom ima svoj način učenja in dojemanja sveta. Z ustrezno podporo se lahko razvijejo močne veščine, zaupanje in občutek varnosti.
Kako poiskati ustreznega vedenjskega terapevta
Če se vaš otrok izogiba očesnemu stiku, pogosto ponavlja iste gibe ali redko govori, je povsem razumljivo, da vas skrbi, kaj se dogaja. Vedenjski terapevt vam lahko pomaga razumeti te znake. Sodeluje neposredno z otroki z avtizmom ter jim pomaga razvijati komunikacijo, uravnavati senzorne dražljaje in olajšati vsakdanje situacije – tako otroku kot vam.
Terapija ni pri vseh otrocih enaka. Nekateri potrebujejo pomoč pri govoru, drugi pri družbeni interakciji ali ohranjanju rutine. Terapevt se osredotoči na posameznikovo vedenje in dela postopno – lahko z vajami za preproste naloge, z uvajanjem mirne dnevne rutine ali s treningom odzivanja v vsakodnevnih okoliščinah. Cilj ni popolnost, ampak napredek.
Za začetek lahko poiščete izraze, kot so »ABA terapija Maribor« ali »vedenjski terapevt Kranj«, da pridobite lokalno pomoč. Če vam bolj ustreza spletna podpora, iščite »terapevt za motnjo avtističnega spektra online«.
Začnite z majhnimi koraki. Povprašajte pediatra, obiščite podporno skupino ali preverite starševske forume v vašem kraju. Enotne poti ni – a pravočasna pomoč lahko pomembno vpliva na otrokovo delovanje v svetu.
Rezervirajte termin preko meet’n’learn. Če vas zanimajo vsebine o meditaciji, jogi ali različnih učnih težavah, obiščite naš spletni učbenik z nasveti za učenje.
Pogosta vprašanja o motnji avtističnega spektra
1. Kaj je motnja avtističnega spektra?
Motnja avtističnega spektra je razvojna motnja, ki vpliva na komunikacijo, medosebne odnose in doživljanje okolja.
2. Kako zgodaj se lahko opazi motnja avtističnega spektra?
Starši pogosto opazijo prve znake pred tretjim letom starosti, na primer zakasnjen govor ali pomanjkanje očesnega stika.
3. Ali je možno avtizem diagnosticirati tudi pri odraslih?
Da, motnja avtističnega spektra je lahko prepoznana tudi v odraslosti, če so bili prejšnji znaki spregledani ali napačno razumljeni.
4. Ali vzgoja vpliva na pojav avtizma?
Ne. Slog vzgoje ne povzroča motnje avtističnega spektra.
5. Ali lahko otroci z avtizmom obiskujejo običajno šolo?
Veliko otrok z avtizmom obiskuje redne šole, če prejmejo ustrezno podporo in prilagoditve.
6. Ali imajo vsi z avtizmom enake simptome?
Ne. Znaki motnje avtističnega spektra se med posamezniki močno razlikujejo.
7. Ali se avtizem enako pogosto pojavlja pri dečkih in deklicah?
Diagnozo avtizma pogosteje prejmejo dečki, vendar se pojavlja tudi pri deklicah – pogosto z drugačnimi znaki.
8. Ali obstaja zdravilo za avtizem?
Za avtizem ni zdravila, vendar lahko terapije in ustrezna podpora pomembno izboljšajo kakovost življenja in razvoj otroka.
Viri:
1. CDC
2. Mayoclinic
3. Wikipedia
