Ogljikovodiki so organske spojine, sestavljene iz ogljika in vodika, ki so osnova za mnoge industrijske materiale in goriva. Molekule ogljikovodikov lahko tvorijo verige ali obroče, odvisno od vrste vezi med ogljikovimi atomi. Ogljikovodiki imajo enojne, dvojne ali trojne vezi med atomi ogljika, kar vpliva na njihovo zgradbo in lastnosti. Na podlagi teh vezi ločimo tri …
Kemija
Topnost snovi: kaj so topilo, topljenec in topnostni produkt Ksp
Topnost pove, koliko neke snovi (topljenca) se lahko raztopi v topilu, da dobimo raztopino. Topnost je v kemiji izredno pomembna, ker določa, kako se snovi med sabo mešajo in kako vplivajo ena na drugo. Na topnost snovi vplivajo različni dejavniki, kot so temperatura, tlak in lastnosti tako topljenca kot topila. Pogledali si bomo osnove topnosti, …
Soli v kemiji: reakcije, lastnosti in pogoste vrste soli
Soli so ionske spojine, ki nastanejo ob nevtralizaciji kislin in baz. Sestavljene so iz pozitivno nabitih kationov in negativno nabitih anionov, zato so kot celota električno nevtralne. Soli uporabljamo vsak dan – od kuhinjske soli (natrijev klorid), ki je nepogrešljiva v vsaki kuhinji, do različnih soli, ki jih najdemo v industriji. Soli so kemijske spojine, …
Difuzija v kemiji in biologiji s praktičnimi primeri
Difuzija pomeni premikanje molekul iz območja, kjer je njihova koncentracija visoka, proti območju, kjer je nižja. Dogaja se v plinih, tekočinah in tudi v trdnih snoveh. Ta pojav lahko na primer opazite, ko kapljica barvila pade v vodo in se enakomerno razprši. V kemiji in biologiji je difuzija pomembna, saj omogoča enakomerno porazdelitev snovi brez …
Kovinska vez: kako nastane kemijska vez in kaj je kovinski kristal
Kovinska vez nastane, ko se prosti elektroni gibljejo skozi mrežo pozitivno nabitih kovinskih ionov. Zaradi tega gibanja imajo kovine lastnosti, kot sta visoka električna prevodnost kovin in odpornost proti lomljenju tudi pri večjih obremenitvah. Kovine so izjemno uporabne, ker so trpežne, odlično prevajajo elektriko in so plastične (duktilne). Vse to omogoča kovinska vez med njihovimi …
Eksotermna in endotermna reakcija: energija kemijske reakcije
Vsaka kemijska reakcija vpliva na okolico, saj energija med reakcijo prehaja. Pri eksotermni reakciji se toplota sprošča, zato se okolje segreva. Nasprotno pa endotermna reakcija toploto iz okolice absorbira (veže), kar pomeni, da se okolje ohlaja. Ali energija pri kemijski reakciji nastaja ali se porablja, je odvisno od vezi med delci. Če pri reakciji nastajajo …
Agregatna stanja: trdna snov, tekočina, plin, plazma in fazni prehodi
Snov je v različnih agregatnih stanjih, ki se razlikujejo glede na razporeditev delcev in količino energije. Štiri osnovna agregatna stanja, s katerimi se srečujemo vsak dan, so trdna snov, tekočina, plin in plazma. Oglejmo si njihove značilnosti in fazne prehode. Trdne snovi ali trdnine ohranijo svojo obliko in prostornino. Tekočine ali kapljevine tečejo in zavzamejo …
Kinetika: kaj so hitrost reakcije, katalizator in teorija trkov
Kinetika, ali bolj natančno kemijska kinetika, preučuje hitrosti, s katero potekajo kemijske reakcije. Medtem ko termodinamika pove, ali se reakcija sploh lahko zgodi, kinetiko zanima, kako hitro do te reakcije pride. Kemijsko kinetiko imenujemo tudi reakcijska kinetika. Z učenjem kinetike boste razumeli, kateri dejavniki vplivajo na hitrost reakcij, in kako lahko te hitrosti prilagodite. Znanje …
Kemijski poskusi za otroke in odrasle: v domači kuhinji z vsakdanjimi predmeti
Kemijski poskusi so odličen način, da si ogledate kemijo v akciji! Pripravili smo različne vrste eksperimentov, od mešanja vsakdanjih predmetov do opazovanja neverjetno zanimivih kemijskih reakcij. Ko izvajamo kemijske poskuse, med sabo kombiniramo različne snovi in opazujemo rezultate. Spremljamo na primer spremembo barve in temperature. Ste vedeli, da lahko kemijski poskus ustvari novo snov? Ko …
Kemijski elementi: naučimo se imen, kemijskih simbolov in atomsko število
Kemijski element je najosnovnejša oblika snovi, ki je s kemijsko reakcijo ni mogoče razgraditi v enostavnejšo snov. Vsak element je sestavljen iz atomov z enakim številom protonov v jedru, kar je edinstvena lastnost, ki določa atomsko število elementa. Ali veš, da je trenutno znanih 118 elementov? Ti kemijski elementi so osnovni gradniki vesolja. Od kisika, …
Žlahtni plini: argon, neon, radon in drugi pomembni inertni plini v kemiji
Žlahtni plini, včasih imenovani inertni plini, imajo svojevrstno mesto v periodnem sistemu. Žlahtni plini, med drugim helij (He), neon (Ne), argon (Ar), kripton (Kr), ksenon (Xe) in radon (Rn), so znani po tem, da nimajo barve, vonja in okusa. So nevnetljivi, zato so v standardnih pogojih izjemno stabilni. V preteklosti so bili žlahtni plini uvrščeni …
Ali poznate izotop torija? Vse o tem, kaj so stabilni in radioaktivni izotopi
Vabljeni! Danes bomo govorili o izotopih v kemiji. Ogledali si bomo izotop torija, raziskali razlike med stabilnimi in radioaktivnimi izotopi ter preučili, kakšne so lastnosti izotopov. Raziskali bomo tudi izotop vodika in radona. Odkrili boste, zakaj so izotopi v kemiji nepogrešljivi, kakšna je razlika med radioaktivnimi in stabilnimi izotopi ter kakšna je praktična uporaba izotopov, …











